Sklepa o imenovanju razveljavljena: Škrilec ne bo veleposlanica na Hrvaškem, Krmelj pa ne veleposlanik v Izraelu

Vlada je prejšnji teden na dopisni seji razveljavila sklepa o imenovanju Roberta Krmelja za veleposlanika v Tel Avivu in Ksenije Škrilec za veleposlanico v Zagrebu. Skoraj šest mesecev namreč nista dobila soglasja države gostiteljice, po nepisanih diplomatskih pravilih pa so trije meseci skrajni še sprejemljiv rok za podelitev agremana. Preseganje tega roka je mogoče razumeti kot nestrinjanje države gostiteljice z izbiro kandidata.

Pomisleki predsednice republike

Kot smo poročali, je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec lanskega leta tako zunanjo ministrico Tanjo Fajon kot premierja Roberta Goloba obvestila, da ima do postavitve Ksenije Škrilec na veleposlaniški položaj na Hrvaškem resne zadržke. Poleg nje so se na predsedničini "črni listi" znašli še trije takratni kandidati za vodje diplomatskih predstavništev: Aleksander Jevšek, ki je bil v igri za veleposlanika v Sarajevu, Ivana Nedižavec Korada, ki je kandidirala za vodjo slovenskega stalnega predstavništva pri OECD v Parizu, in Iztok Mirošič, ki se je želel z mesta veleposlanika v Washingtonu preseliti ne čelo veleposlaništva v Rimu.

Golobova vlada se na pomisleke predsednice republike ni ozirala in je omenjeno četverico potrdila. A sta Jevšek in Nedižavec Korada nato od kandidature odstopila, sklep o imenovanju Iztoka Mirošiča za veleposlanika v Italiji pa je ministrska ekipa konec januarja razveljavila in je ostal veleposlanik v ZDA.

Čeprav je dala Pirc Musar večkrat jasno vedeti, da ukaza o imenovanju Škrilec za veleposlanico v Zagrebu ne bo podpisala, je ta pri kandidaturi vztrajala, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pa je Hrvaško zaprosilo za agreman. Naša južna soseda se je še v času prejšnje vlade odzvala z noto, v kateri je zaprosila za pojasnila o kandidaturi Škrilec oziroma o neusklajenosti glede njene kandidature, a naj bi slovenska stran odgovorila, da suverena država tega nima kaj pojasnjevati.

Kaj naj bi zmotilo Izrael?

Diplomata Roberta Krmelja je Golobova vlada na mesto veleposlanika v Tel Avivu potrdila januarja letos. Dosedanji veleposlanik v Izraelu Bogdan Batič je namreč odstopil in se konec tega meseca predčasno vrača v domovino. Predsednica republike glede Krmeljevega imenovanja ni imela zadržkov, a se je – kot smo navedli – zataknilo pri agremanu države gostiteljice. Več diplomatov sicer meni, da Izraela ni toliko zmotil Robert Krmelj sam, kot to, da ga je izbrala Golobova vlada, ki je redno obsojala dejanja Izraela v oblegani palestinski enklavi ter opozarjala na genocid v Gazi.

Razveljavitev sklepa o imenovanju Škrilec in Krmelja pomeni, da bo moralo zunanje ministrstvo za veleposlaniški mesti v Izraelu in na Hrvaškem objaviti nov razpis. Ta ni potreben le v primeru, če je položaj vodje diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva "rezerviran" za kandidata iz politične kvote.